Zdaj govori prva slepa britanska veleposlanica v tujini

»Ljubljana je majhno mesto, kjer človek zlahka hodi naokoli.«

»Bila sem sprejeta pod enakimi pogoji kot drugi, da želim dobro opravljati to delo in da naj me tudi podprejo s posebno opremo.«

»Žalostna, ker so talci še vedno zajeti in v Združenem kraljestvu smo zaskrbljeni zaradi tega, ker se nasilje stopnjuje.«

»Rekla bi jim, da so veliko več kot le invalidnost.«

»To me je navdihnilo. Že čez nekaj let pa sem na televiziji, po radiu in tudi po svojem walkmanu poslušala novice o vojni na Hrvaškem, v Sloveniji in seveda v Bosni.«

»V skladu s prioritetami novega britanskega zunanjega ministra Davida Lammyja se želim osredotočiti na sodelovanje na področju obrambe in varnosti, tako dvostransko kot v zvezi Nato, tesnejše sodelovanje glede vprašanja podnebnih sprememb in energetske varnosti ter na gospodarsko rast.«

»Predvsem pa obe delita vrednote, kot sta enakost in vključenost, ki so mi osebno zelo pomembne.«

»Moj pes vodnik Otto je tudi vesel, da je tukaj, saj je prvi pes vodnik, ki spremlja britanskega veleposlanika kjer koli na svetu.«

»Upa, da bo imela veliko priložnosti govoriti slovensko, ker misli, da je slovenščina zelo lep jezik, čeprav nekoliko težek.«

»Priprava na invalidnost«

»To se mi je zdelo fantastično.«

»Bila sem novost.«

»Morda bom morala nekoga prijeti za roko, da me vodi do izhoda sejne sobe.«

»To mi je tudi omogočilo, da se osredotočim na dejstvo, da moram dejansko spremljati pogovor, da lahko napišem poročilo.«